Citiranje in izogibanje plagiatorstvu

Plagiatorstvo ne nastane vedno namerno. Večina primerov, s katerimi se srečujemo, je posledica nepoznavanja pravil, malomarnosti pri beleženju virov ali napačne domneve o tem, kaj vse je treba citirati. A namen ne vpliva na posledice — nepravilno citirana naloga je lahko zavrnjena, nižje ocenjena ali v skrajnih primerih ogrozi akademsko pot.

V tem vodniku gremo skozi osnovna pravila citiranja, ločimo glavne stile in pokažemo pasti, ki se jim je treba izogniti. Cilj je, da imate po branju jasne smernice, kaj morate citirati, kako in v katerem stilu.

1. Kaj vse je treba citirati?

Pravilo brez izjeme: vse, kar ni vaša izvirna zamisel ali splošno znano dejstvo. Konkretno:

• dobesedni navedki (beseda za besedo);
• povzemanje tujih zamisli (povedano s svojimi besedami);
• statistični podatki in raziskovalne ugotovitve;
• povzetki tujih rezultatov ali argumentov;
• posebne opredelitve iz literature;
• slike, grafi, tabele, prevzeti od drugih;
• koda, formule, algoritmi, ki ste jih prevzeli (tudi prilagojene).

Ni treba citirati:

• splošno znanih dejstev ("Druga svetovna vojna se je končala leta 1945");
• svojih sklepov in razlag;
• svojih izvirnih podatkov, zbranih z raziskavo.

2. Glavni stili citiranja

Večina fakultet predpisuje enega od naslednjih:

APA (American Psychological Association)

Najbolj razširjen v družboslovju in zdravstvenih vedah. Uporablja sistem avtor–letnica v besedilu.

• Navedba v besedilu: (Marković, 2023, str. 45)
• Seznam literature: Marković, I. (2023). Naslov knjige. Založba.

Aktualna različica: APA, 7. izdaja (2020).

Harvard

Podoben APA, a z manjšimi razlikami. Pogosto se uporablja v pravu, ekonomiji in splošnem družboslovju.

• Navedba v besedilu: (Marković, 2023, str. 45)
• Seznam literature: Marković, I. (2023) Naslov knjige. Založba.

Harvard nima ene uradne različice, zato se pravila razlikujejo od fakultete do fakultete. Primeri so po najbolj razširjenem vodniku Cite Them Right (13. izdaja, 2025).

Chicago / Turabian

Tradicionalno v humanistiki — zgodovini, filozofiji, teologiji. Obstajata dve različici:

• Notes-bibliography — uporablja opombe pod črto ali na koncu
• Author-date — podobno kot APA

Primer za sistem z opombami:

• Opomba: 1. Ivan Marković, Naslov knjige (Založba, 2023), 45.
• Bibliografija: Marković, Ivan. Naslov knjige. Založba, 2023.

Aktualna različica: 18. izdaja (2024), v kateri se kraj izdaje ne navaja več.

Vancouver

Standard v medicini in biomedicinskih vedah. Namesto avtorjevih imen uporablja številke v oklepajih.

• Navedba v besedilu: ... kot kaže raziskava (1).
• Seznam: 1. Marković I. Naslov članka. Revija. 2023;15(3):45-50.

MLA, IEEE, OSCOLA in drugi

MLA se uporablja v filologiji, IEEE v inženirstvu, OSCOLA v pravu (zlasti mednarodnem). Vsak ima lastna pravila; preverite, kaj zahteva vaša fakulteta.

3. Vrste plagiatorstvu

Plagiatorstvo se pojavlja v različnih oblikah — nekatere so očitne, druge bolj prikrite:

Neposredno plagiatorstvo

Dobesedno prepisovanje besedila brez narekovajev in brez navedbe. Najhujša oblika, ki jo je zelo lahko zaznati.

Povzemanje brez navedbe

Spremenite nekaj besed, a ohranite zamisel in zgradbo povedi. To je še vedno plagiatorstvo — zamisel ni vaša.

Mozaično plagiatorstvo

Sestavljanje besedila iz besednih zvez in zamisli iz različnih virov brez jasnega navajanja. Težko ga je napisati, pogosto pa se prepozna po slogovni neenotnosti.

Samoplagiatorstvo

Uporaba lastnih prejšnjih del (seminarska naloga, prejšnji projekt) brez navedbe. Da, tudi lastna dela morate citirati, če iz njih prevzemate dele.

Nepravilno citiranje

Citiranje virov, ki jih sami niste prebrali. Če navajate, kaj je nekdo drug rekel o tretjem avtorju — to mora biti jasno izraženo.

4. Kako varno povzemati

Največ plagiatorstva nastane pri povzemanju. Pravilno povzemanje pomeni:

• izvirno besedilo prebrati nekajkrat;
• besedilo zapreti in zamisel napisati s svojimi besedami — brez gledanja;
• primerjati s svojim — spremenjeni so pojmi, zgradba povedi in besedni red;
• dodati navedbo — avtor, letnica, stran.

Slabo povzemanje: "Trženje je proces ustvarjanja vrednosti za kupce" → "Trženje je postopek ustvarjanja vrednosti za potrošnike" (samo zamenjane besede)

Dobro povzemanje: "Trženje je proces ustvarjanja vrednosti za kupce" → "Trženje zajema vrsto dejavnosti, s katerimi organizacija s svojimi ponudbami skuša odgovoriti na potrebe potrošnikov (Kotler, 2023)."

5. Orodja za preverjanje

Večina fakultet za preverjanje izvirnosti uporablja Turnitin. Pred oddajo naloge lahko preverite tudi sami:

• Turnitin — pogosto dostopen prek fakultete
• Plagscan, Grammarly Plagiarism Checker — komercialna orodja
• Plagiarisma, SmallSEOTools — brezplačne alternative (manj zanesljive)

Nizek odstotek ujemanja (do 15–20 %) je običajno sprejemljiv, če se nanaša na splošno znane besedne zveze, navedke in bibliografijo. Visok odstotek je znak za težavo.

6. Tehnike, ki olajšajo citiranje

• Uporabite orodje za upravljanje literature (Zotero, Mendeley) — samodejno ustvarita navedbe v želenem stilu
• Za posamezne navedbe uporabite naš brezplačni generator citatov
• Stil določite že na začetku — preverite, kaj predpisuje fakulteta, in ga ne menjajte sredi dela
• Vodite enoten dokument z zapiski — pri vsaki zamisli navedite, od kod izhaja
• Navedbo zapišite takoj — ne puščajte "vir bom dodal pozneje". Pozneje pogosto ne veste več, od kod je poved.
• Preverite oblikovanje seznama literature — po abecedi, dosledno, po predpisanih pravilih stila

Za konec

Citiranje ni ovira za ustvarjalnost — je akademski dialog. Pokažete, na čigave zamisli gradite, kje se z njimi strinjate, kje se razhajate in kaj novega prinašate. Brez navedb nimate temelja. Z dobrimi navedbami vaša naloga postane del širše razprave.

Namenite čas temu, da se naučite stila, ki ga uporabljate. To je naložba, ki se ne izplača le pri eni nalogi — uporabljali jo boste skozi vso akademsko pot.