Akademsko mentorstvo in svetovanje
Diplomska, magistrska
in doktorska naloga —
z mentorsko podporo.
Svetovanje in usmerjanje v vsaki fazi naloge
Študentom pomagamo strukturirati raziskavo, urediti literaturo in pripraviti diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo, ki ustreza akademskim standardom — z mentorstvom, svetovanjem in tehnično dodelavo, v hrvaškem ali angleškem jeziku.
- Zaključna naloga Visokošolski strokovni študij
- Diplomska naloga Univerzitetni študij
- Magistrsko delo Podiplomski študij
- Doktorska disertacija Doktorski študij
- Znanstveni članek Objava v reviji
"Kje naj začnem? Pri osrednjem delu, po dispoziciji, ali kako?"
Vprašanja, ki jih zastavljajo vsi
"Nabral sem kup literature in se počasi izgubljam v vsem ..."
Prav tu vstopimo mi
"Tema mi je bila potrjena, a ne vem, kje začeti."
Pomagamo od prvega koraka
Zakaj je naše svetovanje koristno
Pisanje akademske naloge
prinaša veliko izzivov.
Tema vam je bila potrjena. Nabrali ste kup literature, člankov in gradiva — in se počasi izgubljate, saj vsak vir vodi do novih.
Imate kup zapiskov in ne veste, kako jih urediti. Mizo imate zasuto z literaturo o temi.
Ali obstajajo kakšna pravila? Potrebujete usmerjanje —
tu vstopi naše mentorstvo.
Izbira in prijava teme
Svetujemo vam pri opredelitvi teme, ki je raziskovalno relevantna in sprejemljiva za vas in mentorja. Prijava teme se pripravi kot kratka, formalna dispozicija bodoče zaključne, diplomske, specialistične ali doktorske naloge. Njen cilj ni napisati celotno nalogo, temveč pokazati, da je tema jasna, raziskovalno utemeljena, izvedljiva in metodološko dobro zastavljena. Praviloma prijava teme vsebuje naslednje elemente: naslov teme, utemeljitev teme, problem in predmet raziskave, cilje naloge, raziskovalna vprašanja/hipoteze, metode raziskovanja, pričakovani prispevek, okvirno strukturo naloge, literaturo. Pri prijavi teme je najpomembneje, da tema ni preširoka, da obstaja jasna povezava med naslovom, problemom, cilji, vprašanji/hipotezami in metodologijo ter da se takoj vidi, da je nalogo mogoče dejansko izvesti.
Ureditev literature
Svetujemo vam pri strukturiranju virov, izbiri relevantne literature in postavitvi teoretičnega okvira. Stil APA – najpogostejši v psihologiji, pedagogiki, družbenih vedah, zdravstvu, ekonomiji in managementu. V besedilu se najpogosteje navaja: (Horvat, 2020) ali (Horvat, 2020, str. 25). Trenutno je najbolj razširjena 7. izdaja APA. Harvardski stil – zelo podoben sistemu APA, saj uporablja način navajanja avtor–letnica: (Horvat, 2020). Pogost je v ekonomiji, poslovnih študijih in družbenih vedah, vendar nima ene same univerzalne različice, temveč se razlikuje med univerzami. Čikaški stil – ima dve glavni različici. Prva je notes and bibliography, z opombami in bibliografijo, pogosta v zgodovini, humanistiki in teologiji. Druga je author-date, podobna sistemu APA/Harvard. Stil MLA – najpogostejši v literaturi, jezikoslovju, kulturologiji in humanističnih vedah. V besedilu se običajno navajata avtor in stran: (Horvat 25). Vancouvrski stil – uporablja številčene vire, npr. (1) ali številko v nadpisu. Najpogostejši je v medicini, biomedicini in naravoslovju. Stil IEEE – številčni stil, najpogostejši v elektrotehniki, računalništvu, tehničnih vedah in inženirstvu. V besedilu se vir navaja kot [1], [2] itd. Stil OSCOLA – pravni stil citiranja, zlasti v Združenem kraljestvu. Temelji na opombah in se uporablja za zakone, sodno prakso, pravne članke in knjige. Bluebook – ameriški pravni stil citiranja, zelo podroben in standarden v ameriškem pravnem pisanju. Stil AMA – uporablja se v medicini in zdravstvenih vedah, s številčenimi citati, podobno vancouvrskemu, a z lastnimi pravili. Stil ACS – uporablja se v kemiji. Lahko uporablja številčni sistem ali sistem avtor–letnica, odvisno od revije. Stil CSE – uporablja se v biologiji in naravoslovju. Ima več različic: citation-sequence, name-year in citation-name. Stil Turabian – poenostavljena različica čikaškega stila, pogosto za študentska dela v humanističnih in družbenih vedah. V slovenskih akademskih delih se najpogosteje zahtevajo APA, harvardski stil, čikaški stil z opombami, vancouvrski stil ali stil, ki ga predpiše fakulteta. Če fakulteta stila ni predpisala, je za družbene in zdravstvene teme najpogosteje najvarnejši APA 7, za pravo opombe/OSCOLA ali pravni stil fakultete, za medicino pa vancouvrski stil.
Metodologija, raziskava in statistična obdelava podatkov
Študentu pomagamo opredeliti predmet, cilje in hipoteze ter svetujemo pri izvedbi raziskave na danem vzorcu. Statistične metode je mogoče razdeliti glede na namen analize. Najpogostejše skupine so naslednje. Opisna statistika se uporablja za opis podatkov. Vključuje frekvence, odstotke, aritmetično sredino, mediano, modus, minimum, maksimum, razmik, varianco, standardni odklon, koeficient variacije ter grafične prikaze, kot so stolpčni grafikoni, histogrami, tortni diagrami in okvirji z ročaji. Inferenčna statistika se uporablja za sklepanje o populaciji na podlagi vzorca. Sem sodijo intervali zaupanja, testiranje hipotez, p-vrednosti in presoja statistične značilnosti. Testi razlik preverjajo, ali med skupinami obstaja statistično značilna razlika. Najpogostejši so t-test za dve skupini, ANOVA za tri ali več skupin, Mann-Whitneyjev U-test za dve neodvisni skupini, kadar podatki niso normalno porazdeljeni, Wilcoxonov test za povezane vzorce, Kruskal-Wallisov test za več neodvisnih skupin ter test hi-kvadrat za razlike med kategorialnimi spremenljivkami. Testi povezanosti preverjajo povezanost med spremenljivkami. Najpogosteje se uporabljajo Pearsonova korelacija za linearne odnose med številskimi spremenljivkami, Spearmanova korelacija za ordinalne podatke ali podatke, ki niso normalno porazdeljeni, ter Kendallov tau za rangirane podatke. Regresijske metode se uporabljajo za napovedovanje ali razlago odnosa med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami. Sem sodijo enostavna linearna regresija, multipla linearna regresija, logistična regresija, ordinalna regresija, Poissonova regresija, panelna regresija, hierarhična regresija ter moderacijska/mediacijska analiza. Multivariatne metode se uporabljajo, kadar se hkrati analizira več spremenljivk. Najpogostejše so faktorska analiza, analiza glavnih komponent/PCA, klasterska analiza, diskriminantna analiza, MANOVA, kanonična korelacijska analiza in strukturno modeliranje/SEM. Metode za preverjanje zanesljivosti in veljavnosti merskih instrumentov se uporabljajo pri anketnih vprašalnikih in lestvicah. Najbolj znane so Cronbachova alfa, McDonaldova omega, eksploratorna faktorska analiza, konfirmatorna faktorska analiza in analiza notranje konsistentnosti postavk. Metode za časovne vrste se uporabljajo, kadar se podatki spremljajo skozi čas. Vključujejo analizo trenda, sezonskost, drseča povprečja, modele ARIMA, modele VAR in teste stacionarnosti. Neparametrične metode se uporabljajo, kadar podatki ne izpolnjujejo pogojev normalne porazdelitve ali kadar so spremenljivke ordinalne. Sem sodijo Mann-Whitney, Wilcoxon, Kruskal-Wallis, Friedmanov test, Spearmanova korelacija in test hi-kvadrat. Metode za kategorizirane podatke se uporabljajo, kadar so spremenljivke nominalne ali ordinalne. Najpogostejši so test hi-kvadrat, Fisherjev eksaktni test, logistična regresija in mere povezanosti, kot sta Cramerjev V in koeficient fi. Najpreprosteje: če vzorec samo opisujete, uporabite opisno statistiko. Če primerjate skupine, uporabite teste razlik. Če preverjate povezanost, uporabite korelacijo. Če želite napovedati ali razložiti vpliv ene ali več spremenljivk, uporabite regresijo.
Lektoriranje in tehnično oblikovanje
Lektoriranje, slogovna dodelava in tehnično oblikovanje pred oddajo. Ta faza zajema jezikovno in tehnično obdelavo naloge z namenom odprave jezikovnih, slogovnih, tehničnih in formalnih pomanjkljivosti ter preverjanja skladnosti besedila z akademskimi standardi. Opravi se podroben pregled strukture naloge, jasnosti izražanja, logičnega zaporedja poglavij, povezanosti odstavkov, doslednosti terminologije, pravilnosti citiranja in oblikovanja literature. Posebna pozornost je namenjena odpravi ponavljanj, nejasnih formulacij, pravopisnih in slovničnih napak ter uskladitvi naloge z navodili fakultete ali mentorja. Preverjanje izvirnosti vključuje pregled besedila z vidika pravilnega povzemanja, navajanja virov in izogibanja neoznačenemu prevzemanju tujih formulacij. Cilj je zagotoviti, da je naloga jasno, urejeno, akademsko sprejemljivo in tehnično dovršeno oblikovana za oddajo.
Storitve
Kaj pokrivamo
Ne glede na to, ali pišete diplomsko, magistrsko ali doktorsko nalogo, nudimo mentorsko podporo v vsaki fazi — od izbire teme do priprave na zagovor.
Diplomska in zaključna naloga
- Svetovanje pri izbiri in prijavi teme
- Mentorska podpora pri dispoziciji in metodologiji
- Usmerjanje pri raziskavi (kvantitativni ali kvalitativni)
- Svetovanje pri povezovanju teoretičnega in raziskovalnega dela
- Lektoriranje, korektura in tehnično oblikovanje naloge
- Citiranje po navodilih fakultete
Magistrsko delo
- Svetovanje pri opredelitvi predmeta, ciljev in hipotez
- Svetovanje o metodologiji in znanstvenem prispevku
- Podpora pri raziskavi na danem vzorcu anketirancev
- Pomoč pri iskanju zanesljivih in relevantnih virov
- Tehnično oblikovanje in priprava na zagovor naloge
Doktorska naloga
- Svetovanje o raziskovalnem načrtu in hipotezah
- Mentorstvo pri metodologiji in znanstvenem prispevku
- Podpora pri sistematičnem pregledu literature
- Svetovanje o strukturi celote in dodelavi poglavij
Znanstveni in strokovni članek
- Priprava prispevka za objavo v visoko uvrščenih revijah
- Lektoriranje seminarskih, kritičnih in specialističnih del
- Prilagoditev zahtevam uredništva
- Lektoriranje v hrvaškem ali angleškem jeziku
Način izvajanja storitev
Kako poteka
Zaprosite za svetovanje
Izpolnite obrazec s kratkim opisom svojega položaja.
Dogovor o načrtu sodelovanja
Skupaj se dogovorimo o podrobnostih in rokih.
Svetovanje
Usmerjanje izključno na etično sprejemljiv način.
Rezultati in podpora
Tu smo tudi po koncu sodelovanja — odgovarjamo na vsa vprašanja in nudimo podporo do konca.
Pripravljeni na naslednji korak?
Zaprosite za svetovanje brez obveznosti — odgovorimo v najkrajšem času.